Mala Anja ve

Vedno sem želela poiskati svoje korenine, svoj izvor, svoje prednike. Vedeti od kje izviram in kam sem namenjena. Spoznati moja prejšnja življenja, ker niti malo ne dvomim, da se skozi proces rasti in izpopolnjevanja ponovno rojevamo. Se spraševala kaj je in kaj bo moj namen v življenju. Ko se gre za mene sem neverjetno radovedna. Res, poskusila sem dobesedno vse! Sicer pa me vse to tudi zanima in sem vsa vzhičena, ko kje opazim tarot karte, branje iz dlani, jasnovidnost, intuitivna svetovanja. Od nekdaj mi je bila ”čarovnija” blizu. Že kot majhna sem rokami ustvarjala in navidezno čarala✨✨✨ Ko sem začela brati Harry Potterja pa se mi je zdelo, kot da sem končno doma? Tako sem tekom odraščanja  znamenja iskala v naravi, sanjah, tarot kartah, jasnovidnih, dlaneh, ljudeh in življenju. Mnogokrat druge spraševala za njihovo mnenje o meni. Kar je v največja napaka. Ko sem slišala kaj bi oni spremenili pri meni, sem samo zato, da bi ugajala spustila svojo polno moč in šla preko sebe 1x, 2x, 3x. In ko sem iskala sebe v drugih sem se le bolj izgubljala. Vsak je rekel drugače, vsak videl po svoje ali v svoji glavi ali v kartah ali moji levi dlani. Včasih sem si mislila:”Fak, zakaj ne morejo vsi videti enako?! Zdaj mi pa res čisto nič ne gre skupaj. Sranje!”. Vsa ta mnenja so se kasneje v mojem umu pomešala in treščila skupaj ter naredila še večji kaos. Ljudje smo po naravi takšni, da mnenja drugih ljudi radi ponotranjimo in jih sprejmemo za eno in edino resnico. Čeprav resnica ne bi mogla biti bolj daleč. In ko poslušamo nešteto drugih mnenj, pozabljamo na svoje srce. Rahel problem je tudi, da se človeški duh se z lahkoto ukloni. V določenih trenutkih bi res morali biti trdni kot hrast? Sploh, ko se gre za zaupanje vase, svojo vrednost in svojo pot. Čeprav, tu je spet majhna zanka. Pri svoji vrednosti pa lahko zlahka postanemo arogantni do soljudi. Res, ni nam lahko v človeških čevljih. No, da pridem do konca. Po vsem spraševanju sveta sem le prenehala s poizvedovanjem in se obrnila vase. Le sami in v tišini lahko odkrivamo delčke svoje duše, ki so globoko v nas in svojo pravo nrav. Se naučimo poslušati svoje srce večkrat in ne vedno samo svoj um ter možgane, ki se včasih obnašajo kot razvajen otrok. Je pa tudi res, da sem kot majhna deklica vedela že vse, le da sem sedaj tekom zorenja to pozabila. Ne na otroka v sebi, ampak na njegovo modrost in védenje.